Debeli rtič

Avtorica: Zlatka Babšek

Lansko leto v mesecu novembru smo bili v zdravilišču na Debelem rtiču. Bilo nas je deset. Bivali smo v hotelu Arija, ki so ga odprli lansko leto. Bili smo na obnovitveni terapiji in krepitvi naše kondicije.

Ob prihodu nas je pričakalo lepo sončno vreme. Tako smo se popoldne vsi skupaj sprehodili do morja. Po poti nas je spremljal vonj borovcev in nam odpiral pljučne mešičke. Do konca pa so se nam odprli ob obali, kjer se je po zraku širil vonj morja. Vse skupaj je tako blagodejno vplivalo na naša pljuča, da smo dihali s tako imenovanimi polnimi pljuči. Bilo je tako prijetno, da smo malo posedeli, malo telovadili in s kratkim sprehodom spoznavali okolico, v kateri smo se nato nahajali 10 dni.

Naš dan je potekal nekako takole. Zjutraj smo se že pred zajtrkom zbrali v bazenu z morsko vodo. Dobre pol ure smo telovadili v vodi, saj veste, v vodi je vse nekoliko lažje. Vsi nismo mogli vedno priti, saj so nekateri imeli že druge obveznosti. Po skupnem zajtrku, no, manjkali so tisti, ki so bili takrat že na terapiji, smo se dobili na skupni kavici. Nato smo po razporedu opravili še individualne terapije, vsak po svojih zmožnostih. Za sprostitev mišic pa smo imeli še masažo hrbta.

Pomembno pri tem je tudi to, da smo bili skupaj. Kljub delovnemu dopoldnevu smo večino preostalega dneva preživeli skupaj. Hodili smo na sprehode, pili kavico v tujini…ali pa le preživljali čas skupaj v bazenu. Idej in zaposlitev nam ni zmanjkalo.

Večere smo preživljali ob klepetu, igranju taroka ali igranju družabne igre Človek ne jezi se. Pa tudi kakšno pesem smo zapeli. Skratka, bili smo polno zasedeni. Predvsem pa smo se veliko smejali. To pa je zelo pomembno, saj pravijo, da je smeh pol zdravja.

Sama imam zelo rada naravo in morje. Tako sem kar nekaj prostih trenutkov izkoristila, da sem se odpravila do morja. Ves čas poti me je spremljal omamni vonj borovcev. Ob obali pa sem se ali sprehajala ali le sedela na klopci. Tu sem si vzela svoje trenutke za meditacijo ali samo lepe spomine. Šumenje morja me je vselej pomirjalo in mi dajalo novih moči. Sonce pa mi je s svojimi žarki včasih pobožalo obraz. To so bile moje male radosti, ki sem jih preživljala in ob tem neznansko uživala.

Čas, ki nam je bil dodeljen za bivanje tam, je kar prehitro minil. Domov smo odšli vsi zadovoljni. Preživeli smo čudovite dneve. Veliko smo naredili zase. Vsak se je po svojih močeh pod vodstvom terapevtke trudil, da bi lahko izboljšal še kaj, kar mu do sedaj še ni uspelo. Masaža pa je blagodejno vplivala na naše utrujene in zategnjene mišice.

Bilo je koristno in zelo lepo. Pohvalimo lahko sebe in vse osebje, ki je kakorkoli skrbelo za nas.

Upamo, da se bomo lahko še kdaj videli. To je prelepo okolje, ki kar vabi.