Moja kariera po kapi
Kot direktor prodaje je bil prisoten predvsem na terenu. Vsi so ga poznali po njegovem samozavestnem in edinstvenem nastopu. Vedno je bil glasen in praviloma nasmejan. Njegovemu pozitivnemu pristopu in samo njemu lastni pozitivni energiji gre zasluga za marsikateri poslovni uspeh Špice.
Kot podjeten človek je ustvaril pomembne poslovne in prijateljske vezi. Kap, ki jo je doživel leta 1998 je predstavljala hud udarec tudi za vse, ki so Nejca poznali in z njim sodelovali. Špica je izgubila najboljšega prodajalca, direktorja prodaje in pomembnega člana vodstva. Toda Nejc je spet presenetil. Vse. Presenetil je s svojo vztrajnostjo in neverjetno trmo, ter presneto pozitivnim pogledom na ne najbolj rožnato situacijo. Po dolgotrajni rehabilitaciji se je v nasprotju s pričakovanji okolice začel vračati v Špico. Še istega leta 1998 se je vrnil na delovno mesto, čeprav je bil po kapi še štiri leta v bolniškem staležu. Leta 2002 se je v nasprotju s splošnimi pričakovanji in črnogledimi napovedmi ponovno zaposlil v Špici kot prokurist.
Na začetku se je z nalogami in izzivi, ki jih je v prejšnjem življenju opravljal z lahkoto, spopadal počasi, a vztrajno. Zgodaj je poskrbel za svojo mobilnost. S svojim osebnim vozilom, tokrat avtomatikom, je obiskoval stare poslovne partnerje, ki so bili nad njegovim občutnim napredovanjem naravnost navdušeni. Samostojno je začel vzpostavljati stike s strankami Špice, pri tem pa ustvaril edinstven otvoritveni stavek: "Sem Jernej Sluga. Zadela me je kap, zato počasi govorim."
Za potrebe komunikacije z dolžniki je razvil še posebej učinkovit pristop. Poklical je dolžnika in mu jedrnato pojasnil, za kaj gre: ''Plačat! Takoj!''. Seveda je bil nad takšnim pristopom do dolžnikov marsikdo najprej celo malo šokiran, pa tudi ta je svoj dolg praviloma hitro poravnal.
Nejc je v Špici izjemno pomemben člen, ki ga delajo uspešnega predvsem ljudje kot je sam. Gre za močno voljo in vztrajnost, usmerjeno k jasnim ciljem, kar pooseblja tudi vrednote Špice. Brez dvoma je vzor mlajšim in starejšim kaj vse se da doseči, če je volja močna. Je tihi mentor vsem zaposlenim. Ne manjka na nobenem špicinem žuru.
Ne samo, da je Nejc svoje poslovne stike iz "prejšnjega življenja" ohranil, dodatno jih je razvil in dodatno utrdil. Sam organizira kolesarske izlete s poslovnimi prijatelji.
V svojem prostem času posveča veliko časa in energije aktivnostim v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB), kjer ima funkcijo predsednika nadzornega odbora in vodje Sekcije za šport in žur.
Ljudem po preživeti kapi se življenje spremeni. Nejc jim večkrat dokaže, da je vsak dan lep in celo da je kap priložnost za novo življenje in nove, malo drugačne zmage.
Če se z njim sprehodiš po Soči (Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije), si vzemi čas. Poznajo ga zdravniki, sestre, vratarji, natakarji,... Nejc kot pojav s širokim nasmehom je sonce v še tako temnem hodniku Soče. Z zagnanostjo in njemu lastno prepričljivostjo uspe pridobiti donatorska sredstva, ki jih kapisti namensko porabijo za potrebe Sekcije za šport in žur.
Pri organizaciji izletov in dogodkov vedno poskrbi za primerno razmerje med športom, izobraževanjem in žurom. Med kapisti se spletajo nove vezi in skupaj dosegajo zmage.
Nejc se tudi zaradi uspehov pri povezovanju kapistov ni zadovoljil z aktivnostmi, omejenimi v Sloveniji. Začel se je povezovati tudi s kapisti iz drugih držav. Stike aktivno vzpostavlja s kapisti iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Makedonije,.. S svojim delovanjem nesebično skrbi za čim širši pretok znanja in izkušenj.
Vsi, ki poznamo Nejca, imamo srečo, da nas dovolj pogosto opomni na bistvo, ki je hkrati tudi njegov življenjski moto: "Vsak dan je lep".
