Misijonarja srca, John in Marco iz Velike Britanje

Boris Juh

V 8. stoletju so naše prednike Karantance pokristjanjevali irski menihi, povsem nenasilno in z zelo človeškim odnosom. Slovenci smo jim za ta stik s krščanstvom še danes hvaležni. Še večja hvaležnost bi veljala angleški armadi, če bi nas leta 1945 osvobodila in prinesla demokracijo.

Tisoč dvesto let kasneje sta se Anglež John in Škot Marco, ne iz zavisti, da so ju Irci prehiteli pri odkrivanju Slovenije za več kot 1200 let, napotila v to deželo s prav tako velikim izzivom, ne da bi prinesla med nas evangeličanskega boga, pač pa s humanizmom napolnjeno sporočilo, da pomoč ljudem v bolezni in stiski ne pozna meja in nosi v sebi model novega evropskega duha, da vsa evropska srca utripajo podobno in tudi zbolijo podobno, zato si morajo med sabo pomagati.

Vajino človeško poslanstvo zato prizadeti za možgansko kapjo razumemo kot podvig, podoben dejanju vaših irskih rojakov, ki so nam v naš prostor prinesli izročilo vere, vajin dober namen pa še ne izgubljeno vero v človeka in njegov humani etos.

Zato vajin podvig, ki sta ga predstavila v hotelu Union podpiramo z vsem srcem in želimo, da bi na naši poti k zdravju zmogli toliko optimizma in moči kot vajin prizadeti prijatelj Steve, in da bi nikoli ne zmanjkalo tako čutečih ljudi, kot sta vidva, John in Marco.

Vajin zgled nas utrjuje v prepričanju, da delovanje, ki gradi most med prizadetimi in ljudmi odprtih src za nemočne, zmore zmanjšati včasih veliko razdaljo, ki loči ene od drugih, zato nam bosta ostala svetel primer, kako lahko odprto srce in iznajdljiv um odpira vsa vrata in prinaša svetlobo v senco nas prizadetih.

Hvala vam od vseh iz društva CVB Ljubljana, Slovenija.