Danes ali nikoli
Jernej Sluga
Med 6. in 7. novembrom 2023 je v Perthu potekala konferenca Avstralske afazijske zveze (AAA). Za konferenco mi je že nekaj mesecev prej povedala Avstralka Claire Bennington, članica združenj AIA in AAA, in odločil sem se, da je to – zdaj ali nikoli – pravi trenutek in razlog za potovanje v Avstralijo. Z mano so potovali še trije afazisti Miša, Ana in Štefan.
V Perth smo pripotovali tri dni pred začetkom konference in si najprej ogledali mesto. Prvi dan smo občudovali razgled na mesto iz Kraljevega parka, drugi dan smo si ogledali kovnico denarja, kjer imajo tudi največji zlatnik na svetu. Tretji dan smo obiskali najbolj znana prebivalca Avstralije, koalo in kenguruja.
V Avstraliji živi več kot 26 milijonov ljudi in med njimi je 140.000 afazistov. »Gremo naprej« je bilo geslo konference, na kateri so spregovorili afazisti za afaziste. Tudi povezovalec dogodka je bil afazist Bruce Simcock. Slišali smo predavanje o razvoju mobilne aplikacije, ki bo v pomoč afazistom pri vsakdanjem treningu. Z zanimanjem smo poslušali o afazističnih kempih, ki so namenjeni večdnevnemu druženju in aktivnostim v naravi. Sledila je predstavitev primarno progresivne afazije. Prav tako nas je pritegnila predstavitev kolesarske skupine iz Canterburyja. Združenje AAA je pred kratkim prenovilo svojo spletno stran, ki je od zdaj tudi ozvočena. O prenovi sta spregovorili Ciara Shiggins in Kathryn Pettigrove. Edina neafazična predavateljica na celotni konferenci je bila profesorica Deborah Hersh, ki je prav tako članica združenja AIA, spregovorila pa je o človekovih pravicah bolnikov z afazijo. Med strokovnimi predavanji pa se je zvrstilo tudi 16 afazistov, ki so predstavili vsak svojo zgodbo.
Zanimivo je bilo poslušati zgodbe »z druge poloble«. Prav tako so med predavanji potekala prijetna druženja, kjer smo se imeli možnost spoznati med sabo.
Po konferenci so nam ostali še trije dnevi za ogled Pertha. Prvega smo namenili izletu na čudovito peščeno mestno plažo. Uživali smo v pogledu na valove, kopali pa se nismo, saj ima voda le 20 stopinj. Naslednji dan smo si ogledali impresiven most Matagarup, čez katerega smo se tudi sprehodili, saj je namenjen samo pešcem. Zadnji dan pa smo si privoščili poslovilno kosilo v obmorski restavraciji v centru mesta The Island of Elisabeth Quay.
