Dobro, boljše, Dobrna
Člani sekcije za šport in žur na rehabilitaciji v Dobrni
Boris Ličof
Nedeljsko jutro sredi marca je za dve košarkarski peterki v šport in življenje zaljubljenih članov »Sekcije za šport in žur« pospremilo na pot v Dobrno. Formalnosti z namestitvijo je zagnala dobrodošlica na recepciji. Padla je prva kavica v prijetni kavarni hotela Vita. Popoldan namenjen druženju in obujanju spominov se je hitro prevesil v večer. V večer z večerjo za okroglo mizo z desetimi stoli. Dobra hrana, prva zdravica in prve zanimivosti o običajih iz naših krajev, ki so privabljali čudenje in smeh na naše obraze. Tako sta nas smeh in dobra volja prvo noč pospremila k zasluženemu počitku.
Sproščenem ponedeljku s kopanjem v bazenu in sprehodi je sledil obisk pri zdravniku dr. Emilu Čatru. Pri izkušenem specialistu za nevrologijo in akupunkturo smo dobili program terapij za izboljšavo naših gibalnih funkcij. V program rehabilitacije je dr. Čater poleg posamičnih in skupinski fizioterapij vključil tudi masaže in kopeli. Izkušnje, ki smo jih kasneje delili v naših pogovorih so govorile tudi o dobrih, skrbnih in prijaznih terapevtih.
Edina terapija pri kateri smo sodelovali vsi skupaj je bila skupinska vadba. Dvajset minut razgibavanja je minilo v sproščenem vzdušju. Za nekatere bolj, za druge manj naporna vadba nas je nekaj poslala k počitku, druge v bazen, vse pa kasneje na sprehod v zdraviliški park.
Popoldanska kavica je tako dan za dnem prinašala povzetek zanimivih izkušenj v vse bolj domačem okolju Term Dobrna.
Ana, Miša, Sabina, Simona in Saša so se razveselile masaže v lepotilnem salonu. Hvala Irena!
Vsi smo prispevali k razigranemu praznovanju naših jubilejev.
Za konec tedna je Nejc pripravil dva izleta. V soboto smo šli na »cesarsko kavo« v Mozirje. Na obisk k članu ljubljanskega kluba CVB, Francu Cesarju.
Upokojeni polkovnik slovenske vojske se je v Mozirje preselil iz Ljubljane. V petsto let staro hišo v kateri se je rodil. Kmečko poslopje sredi Mozirja je nekoč služilo tudi kot delavnica za izdelavo oltarjev, nabožnih slik in kipcev. O tem in o svojih izkušnjah v dveh državah in dveh vojskah sta nam z veseljem pripovedovala Franc in njegova žena. Tudi o njegovi možganski kapi, ki mu je v pokoju spremenila življenje. Te spremembe pa ne prinesejo samo težav, s katerimi se dnevno moramo spopadati, ampak tudi nove prijatelje.
Po soboti v Mozirju smo v nedeljo odšli v Izlake. Obiskali smo prvo podpredsednico združenja CVB, enaindevetdeset letno zdravnico Ružo Ačimovič Janežič. Večkrat nagrajena znanstvenica, ki je ena od začetnic moderne rehabilitacije bolnikov po možganski kapi v Sloveniji, jesen življenja preživlja v prijetnem okolju doma starostnikov v Izlakah.
Zadnji trije dnevi so v Termah Dobrna minili v enako sproščenem vzdušju kot prvi teden. Pogovori za okroglo mizo so običajnim in malo manj običajnim dogodkom naredili prostor našim doživetjem v Dobrni.
Bilo je lepo in bilo je dobro. Saj drugače v družbi Ane, Sabine, Saše, Simone, Miše, Nejca, Marjana, Naserja, Štefana in Borisa niti ni moglo biti!
