Vsi za enega - eden za vse
Saša Kenda
Človeka si zapomniš po dejanjih, lepoti, drugačnosti... Kaj pa kraj ? Po zgodovini, kulinariki, festivalih….. Mi pa, ki smo »malo drugačni«, ki nosimo v sebi, vsak svojo življenjsko zgodbo, smo se odločili, da bomo preživeli deset dni skupaj kot TIM, »vsi za enega, eden za vse«. Druži nas smeh in veselje, a ne mislite, da nimamo posluha za resne pogovore. Tudi sami imamo veliko težav, saj smo vsi kapisti ( Kapniki ).
Nejc je izbral ekipo in organiziral vse potrebno in smo šli v lep košček Slovenije – mestece Laško. Po prihodu v zdravilišče, nas je čakal lep sprejem z dobrodošlico. Opravili smo pregled pri zdravniku in dobili razpored terapij, uskladili program aktivnosti za čas našega bivanja. Udeležili smo se tudi predavanja na temo- zdravljenje z Bioenergijo, ki jo redno izvajajo v zdravilišču. Seznanili so nas z zdravilno vodo v termah, saj so njeni kristali izredno lepi in pravilnih oblik, zato so v wellnessu zgradili bazen, ki naj bi ponazarjal kristal vode. Drugo jutro, razen tistih ki so bili na terapijah, smo se zbrali pri zajtrku. Vsak dan smo se udeležili Joge, pod vodstvom dobrega izvajalca iz Indije. Popoldanske urice pa sem izkoristila za plavanje v bazenu. Rana ura , zlata ura, terapij in aktivnosti do kosila. Po kosilu pa nas je vodič Miha Kundih, popeljal skozi mesto, pokazal okoliške cerkve, mojstrovine Plečnikove šole, muzej, grad Tabor in še in še. Steber mesta pa je pivovarna in zdravilišče. Dnevi so tekli in ker smo družba za » šport in žur« smo obiskali pivovarno. Zahvala gre Simonu Kukcu, da je ponesel zlatorumeno pijačo v svet. Klub uspehom in padcem so v pivovarni poskrbeli za preobrazbo, da varjenje piva ni zamrlo. Ta dan smo tudi plesali prav vsi, brez izjeme in bili smo najboljši žurerji. Na polovici našega bivanja smo se odločili, da obiščemo Rimske toplice. V času prevoza, pesmi in vicev ni manjkalo, vse dokler nisem zagledala velikih smrek, katerih vrhovi so segali v modro nebo, zelenih travnikov, eksotičnih rastlin, starodavnega dvorca in pokritega bazena…Vse je tako lepo, kot da bi bila v pravljici. Tudi pravljica se enkrat konča in našega obiska tudi. Večerjali smo v Welnessi jedilnici in vsi smo bili enotnega mnenja, da nam je naš trenutni »dom« , bolj všeč, zato smo odkorakali čez cesto v (1319 sobo). Nedelja je bila prosta terapij, zato je bil dan za obiske sprehode, plavanje, kakor je kdo želel. Na večerjo smo jo popihali na turistično kmetijo k Veseljaku, pod kozolcem. Gospodar nam je razkazal starine, ki jih je hranil že stoletja in konje. Eden izmed njih je prvak, kar je gospodar zelo ponosen. Tudi kulinaričnemu kotičku ni bilo kaj dodati, vse je bilo okusno pripravljeno. Ni nam bilo dolgčas, danes smo preimenovali dan, Dan z našo kuharico Slavico, ki nas je razvajala z okusnimi porcijami hrane. Svetovala nam je pri pripravi hrane in kar smo skuhali smo tudi pojedli, in recepte shranili. Zvečer smo v dvorani obujali spomine, gledali fotografije iz potepanja v preteklosti, ki jih je dokumentiral Nejc. Naslednji dan nas je prišel preverit tudi predsednik društva CVB. V sredo nas je zamikalo, da bi naše… namočili v wellnessovih bazenih, saj so večji in gotovo bolj zanimivi. Plavali so med valovi, brzicami in med mehurčki. Res je, da so nam pojenjale moči, saj nimamo več prestav. Predzadnji dan našega bivanja, po končanih terapijah, smo obiskali zdravnika. Sprejela nas je ga. Dunja Koren -direktorica zdravilišča in nam prisluhnila. Izmenjali smo mnenja, pohvale in pripombe. Organizirala je, da smo tudi našega Darka končno spravili varno v bazen. Njegova življenjska zgodba je nad vse ganljiva in le z njegovo vztrajnostjo in voljo katero mu ne manjka, je uspelo, da je okusil termalno vodo v bazenu. Nagrada pa je bila pijača-pivo.
Zadnji dan, to so dnevi razvajanja brezskrbnosti in veselja. Stisk rok, pogled na zdravilišče, vse zaposlene, ki so nas bodrili in nam nudili vso oskrbo in nas razumeli. Hvala vam !
Korak za korakom se oddaljujem, v mojem srcu pa bodo ostali globoki in lepi spomini z željo, da se bomo kmalu srečali.
September 2013
