Jože Hrastnik
Zapisala po pogovoru z Jožetom: Svetlana Žekš, vodja BE Žiga, Mengeš
Jože Hrastnik iz Dobja je bil, ko se je ponesrečil z motornim kolesom, učenec poklicne kovinarske šole v Mariboru,. Zato tudi ni zaključil šolanja. Poškodoval si je roki in nogi, zato je pri hoji uporabljal berglo. Njegova močna volja in ljubezen, do vsega, povezanega s tehniko, sta ga pripeljali do tega, da je kljub temu vozil in upravljal različna prometna sredstva, od avta in traktorja do buldožerja in kopača. Kar je bilo povezano tudi z njegovo poklicno potjo, ki ga je pripeljala do dela v kamnolomu. Leta 1996 je opravljal svoje delo v kamnolomu, ko je začutil močan glavobol, zaradi katerega so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Ker se mu zdravstveno stanje v bolnišnici ni izboljšalo, so ga premestili v Klinični center v Ljubljano. Zaradi možganske krvavitve so ga operirali,. vendar so mu ostale posledice, zaradi katerih je prizadeta vsa desna stran telesa. Po odpustu iz Kliničnega centra je bil 3 mesece na zdravljenju v Inštitutu za rehabilitacijo. Tam so mu pomagali do samostojnosti pri oblačenju in osebni urejenosti, le pri ponovnem učenju govora ni bilo toliko uspeha. Zato se sedaj sporazumeva z zelo oteženim govorom, s kretnjami, nam pokaže stvari, ki si jih želi. Skupno druženje in bivanje v bivalni enoti, je veliko prispevalo k medsebojnemu sporazumevanju in razumevanju.
Začel je uporabljati levo roko in z njo v veliki meri nadomestil prizadetost desne strani telesa.
Jože je po prihodu z rehabilitacije živel doma z mamo in očetom, vendar se je odločil za institucionalno varstvo in je bil sprejet v Posebni socialni zavod Prizma Ponikve. Ker se je odločil, da bo čim bolj samostojen, se je, ko se je pokazala možnost, odločil živeti v bivalni enoti Utik, nato pa v bivalni enoti Žiga, ki je popolnoma prilagojena bivalno oviranim osebam.
V bivalni enoti imajo stanovalci možnost lepšega, kvalitetnejšega bivanja, kjer je omogočena čim večja samostojnost in skrb za samega sebe. Prav tako pa možnost živeti v skupnosti, kateri Jože veliko prispeva in v katero se je dobro vključil. Pomaga pri gospodinjskih opravilih v kuhinji, pri čiščenju bivalne enote in njene okolice. Kljub omejitvam je vselej pripravljen pomagati in sodelovati. Kadar ni v bivalni enoti, se rad vrača v domači kraj k svojim domačim.
Še zmeraj ga zanimajo računalniki in vsa tehnika, denimo televizija, fotoaparati, mobilni telefoni.
Rad kaj »pošraufa« in popravi, pa tudi pokvari. V bližnjo in daljno okolico (Trzin, Domžale, Jarše) se odpelje z električnim vozičkom. Vsako naše veseljačenje, kot so pikniki, praznovanje novega leta…. zelo rad dokumentira z digitalnim fotoaparatom.
Kljub težavam, ki jih ima Jože pri govoru, se dobro sporazumeva s sostanovalci in zaposlenimi.
