Pohorje 2008
Sem članica Kluba po kapi, ki se imenujemo Kapniki. Leta 2005 je bila na pobudo Sluga Jernej-a Nejca ustanovljena Sekcija za šport in žur.
Nejc se je pred kapjo veliko časa ukvarjal s športom. Igral je hokej. Veliko je tudi smučal, saj je bil učitelj smučanja. Zelo rad je tudi kolesaril in se ukvarjal še z različnimi drugimi aktivnostmi.
Kap mu je precej spremenila življenje. Aktivnosti so se morale prilagoditi spremembam. Rad ima življenje, zato se ni želel popolnoma odpovedati hobijem, ki so mu lepšale prejšnje življenje.
Prvo leto se je po beli strmini spustil sam. Toda ob sebi je imel spremljevalce, ki so ga vzpodbujali. Drugo leto sta se mu pridružila še Albert in Štefan. Tretje leto sta se pridružila še Marta in Marko.
Januarja letos je minilo 10 let odkar je Nejca zadela kap. Praznoval je 10-obletnico drugega življenja. To smo skupaj proslavili tako, da smo šli smučat na Pohorje. Snega ni bilo veliko, toda na smučišču nas je vseeno pričakal. Tudi sonce nas je veselo pozdravilo.
Najprej smo si ogledali kje se bomo spustili in se okrepčali s kavico. Nato smo se odpravili po opremo. Ker nekaj časa smo porabili, da smo si vsi obuli smučarske čevlje. Pri tem opravilu pa smo se tudi precej nasmejali. Sneg je bil južen, vendar se je kar dalo smučati. Na smučeh smo se pridružili ostalim še Miša, Franci in jaz. Nekaterim je spust uspel dobro, nekaterim malo manj. Toda bili smo veseli in zadovoljni in se še nekajkrat spustili po smučišču. Uspelo nam je vsem skupaj. Po končani športni akciji pa je sledil žur. Rojstni dan smo zaključili s prijetnim druženjem, zabavo in dobro hrano. Tako se zabavamo mi.
V marcu pa je Nejc organiziral že 4. smučarski spust Kapistov. Ponovno smo izbrali Pohorje. Tokrat je bilo vreme malce slabše. Bilo je malo manj snega, toda nekako je le šlo. Sonce pa je kasneje pokukalo izza oblakov in pričelo topiti še preostalo snežno odejo Najprej smo se vsi zbrali na kavici. Kasneje po pripravi, pa smo se dobili na smučišču. Novinec je bil Andrej. Priprave so potekale malce hitreje. Zaradi toplejšega vremena smo imeli manj težav pri obuvanju in oblačenju. Kasneje pa smo se z velikim veseljem in navdušenjem spuščali po snegu.
Skupaj smo poklepetali ob kavici. Kasneje smo ga seznanili tudi s svojimi problemi, ki nastanejo že pri obuvanju. Tudi on je prišel s smučmi, zato je lahko nekaj časa smučal z nami. Pomagal je tistim, ki smo bili prvič na smučeh. Tako smo se počutili bolj varno. Bil je poleg. Svetoval je kako smučati, saj smo malce pozabili. Pomagal pa je tudi pri vstajanju s snega pri padcih. Pri tem se je tudi sam zabaval. Videl je koliko truda in dobre volje smo vložili v to. Bil je presenečen in navdušen. Vesel je bil naših uspehov in zadovoljen, da smo pripravljeni živeti dalje z vsem veseljem.
Vedno več je kapnikov, ki so se kljub novo nastali situaciji odločili da poskusijo ponovno smučati. Pri tem ne manjka smeha in zabave.
Smučamo po najmanj zahtevnih progah. Vsak od nas ima poškodbo roke in noge. To pomeni, da se pojavi težava že pri obuvanju smučarskih čevljev. Zaradi tega si je Nejc dal prirediti notranji del čevlja. Tako sedaj pri obuvanju ne potrebuje več tuje pomoči. No nekateri te težave še imamo. Čeprav je to težava, se ob vsem tem tudi nasmejimo. Spust po smučišču je za enega malo lažji za drugega malo težji.
Za nas same je pomembno, da vemo, da še vedno zmoremo nekatere stvari. Kljub tako spremenjenim pogojem smo se odločili, da se ne bomo odpovedali svojim hobijem in stvarem, ki nas veselijo.
Pomembno pa je da smo skupaj. To nas veseli in ohranja v zadovoljstvu. Skupaj smo pri aktivnostih in zabavi.
Med seboj se zelo dobro razumemo, saj smo vsi doživeli enako usodo.
Sprejeli smo sebe in spremembe, ki so nas doletele. Živimo in se veselimo vsakega trenutka posebej.
Nejc je pobudnik in organizator našega športnega in zabavnega življenja. Mnoge je navdušil in vzpodbudil k dejavnostim prav on. Življenje zajema z veliko zajemalko in s tem osrečuje sebe in ljudi okoli sebe.